Strani

četrtek, 27. september 2018

Štirje v čolnu, da o vodi niti ne govorimo


Ob italijanskih jezerih v Padski nižini
Srečni v noči....
Gledati s srcem
Je že treba povedati, da se je prva polovica septembra odvijala in odvila kot si človek lahko samo želi. Študenta sta uspešno opravila kar sta imela (še) za postoriti za vpis v druga letnika svojih študijev. Prav na hitro smo se ločili od svojega Pepija, avtodoma, ki nam je več kot dobro služil celih devet let in če smo potihem celo razmišljali, da bi se za nekaj časa lotili druge vrste turizma, smo zdaj lastniki novega Pepčka, Frančeka, ali kako že ga bomo poimenovali. Mi4 smo se tako na letošnji skupni potep podali s Hobbyjem, takim, ki premore dve veliki ležišči in napol zložljivo mizo, češ, da le dobro spimo, jedli bomo pa že. In smo. Pri Italijanih se pač vedno dobro je!
Van - Dravci
Testenine na vsakem korak
Mamma Mia v Stresi
Sobota, 15. in nedelja, 16. september
Italija torej, kot lansko leto in kot že nekaj preteklih potepanj. Tokrat ne na jug, pač pa med severnoitalijanska jezera. V soboto proti večeru smo v Ljubljani pobrali našo divofko, se pozdravili s Hano in se zapeljali do Muggie, kjer smo, na divjem parkirišču pod mostom, v miru preživeli prvo noč. Ker sta študenta spet zrasla, mi pa že celo leto nismo nič nakupovali, smo se zapeljali v Palmanovo, tam preživeli nedeljski dopoldan in zadovoljni z opravljenim odhiteli naprej do Bresie, kjer smo zapeljali kar na grad, a se zaradi nepopisne gneče tam nismo imeli kje ustavili, pa smo šli naprej, ob jezeru Iseo, kjer smo se ustavili v kampu v kraju Marone. 
V Miljah, takoj za mejo
Je treba še kaj dodati?
Voda je bila naš tokratni spremljevalec
Ob jezeru Iseo
Ponedeljek, 17. september
Z ladjico smo se zapeljali na otok Monte Iseo in krenili na vrh. Prijetna pot med vasicami se je vila pod številnimi kostanji, ki smo jih pridno nabirali. Zvečer celo skuhali skupaj s sladkimi storži koruze. Prinesli smo jih celo domov, a odkrili, da so jih napadli črvi in s pričakovano pojedino , vsaj našo, ni bilo nič. Po vrnitvi smo še zaplavali v jezeru, potem pa krenili naprej, do camper stopa v mestu Lecco ob vzhodni obali jezera Como.
Otoček sredi vode
Z vrha otoka
Iseo
Med kamnitimi hišami do kostanjevih drevoredov
Iseo sredi vršacev
Camper stop v Eccu
Kaj bi dali Ptujčani za tak drevored?
Torek, 18. september
Zbudili smo se v deževni dan, se odločili za sprehod, ko je prenehalo deževati, srečevali številne tekače, sami pa kaj kmalu videli, da tod kaj dosti videti ne bo in smo dvignili sidro ter se skozi številne predore zapeljali na sever mimo Verceie do  nekdanjega kampa ob jezeru Mezzola, ki je nekak severni krak oziroma podaljšek jezera Como. Tam domačini preživljajo proste urice, uradno se menda tam več ne kampira, pa saj tega nismo počeli niti mi, pač pa smo "samo" prenočili", se sprehodili po vasici, povečerjali v eni od gostilnic, Urban pa je večer sklenil z nočnim fografskim safarijem. 
Jezero Mezzola
Dva ? Štirje!
Pod hribi...
... in ob vodi
Sreda, 19. september
Dan za lenarjenje, veslanje in kopanje. Popoldan premik mimo mesta Menaggia in Como do jezera Varese, kjer postojimo na PZA. Zabavni večer z lažnivcem, mlada dva gresta fotkat, midva pa spat.
Jezero Varese

Nočno življenje naših študentov
Četrtek, 20. september
Mi2 se podava na slabih 10 kilometrov dolgi sprehod, Zajtrku sledi premik in popoldan se znajdemo v kampu Parisi v Bavenu ob jezeru Maggiore. Nočni sprehod po turističnem mestu in Zdravkov izziv o nas samih, spremembah, dobrih namenih, ciljih in izzivih. Še razmišljamo.  
Ob Lago di Maggiore
Proti Bavenu
Kamp Parisi v Bavenu
Petek, 21. september
Dan za oglede in ladijsko vožnjo med Boromejskimi otoki.  Ogledali smo si otok Bella, ki se imenuje po soprogi grofa Karla III. Boromejskega ter se ponaša s prelepim baročnim gradom in terasastimi vrtovi z bujnim rastlinjem. Prav prijetne urice s fotoaparati v rokah pa smo preživeli na otoku Isola dei Pesciatori, prijazni ribiški vasici. Od tam smo se zapeljali na celino, v mestece Stresa, kjer smo pri Moji mami (Mamma mia) pojedli dobro kosilo in se potem v Bavenu sprehodili med številnimi ogleda vrednimi hoteli, ki so še iz nekih drugih (cesarskih) časov. Bogata arhitektura in še bogatejše rastlinje, ki je še bujnejše kot kje na mediteranu, pogled na sever pa razkriva obrise Alp. Seveda smo se potopili jezersko vodo in se otepali komarjev, ki jih je bilo res veliko.
Pogled iz ladijske kabine
Boromejski otoki navdušujejo s svojim rastlinjem
Prodajalka, pa ne vijolic, pač pa torbic
Na otoku ribičev
Preden pridejo turisti
Trije na eni  steni
Isola Bella
Le kdo ga kliče?
Isola Bella
Oče in hči
V nebo....
V Bavenu nimajo le glamuroznih hotelov
Otoška Marija
Isola Bella - pod vršaci in nad vodo
Hotel rodbine Boromejcev
Ni da ni
Sobota, 22. september
Počasno jutro s posedanjem na obali jezera in potem premik, pa ne v Milano, kot smo sprva načrtovali, pač pa do Bologne, kjer je naša odbojkarska reprezentanca ta večer igrala z Brazilijo. Našli smo PZA oz. kamp Park Saffi le kaka dva kilometra od centra mesta, odhiteli do športne dvorane, ki je gostila svetovno prvenstvo v odbojki, a vstopnic nismo dobili. Razprodano. No, pa še naši so izgubili!? Pa smo šli v mesto, ki je dihalo s polnimi pljuči, pa nam tako ni bilo dolgčas. In če se nam Bologna tam na obrobju zdela nič kaj privlačna, smo po treh urah preživetih na ulicah in trgih menili drugače. Preprosto fajn je bilo, pa čeprav smo bili na začetku potepanja po mestu kar malo tečni. 
Jutro ob jezeru Maggiore
Dela se dan
Jutro v modrem
Poletni dopust v jeseni
Bologna
Lahkih nog naokrog...
Nedelja, 23. september
Še zbudili se nismo, pa je Zdravko že pakiral. Gremo, je padla odločitev, lepo počasi proti domu, da bomo proti večeru že "na svojem". Po Sloveniji je spet vozil Urban, midve z Elo pa uživali na zadnjih sedežih. Zavili smo v Poljčane, se pozdravili z Majinimi in tam pustili njenega in našega fanta, mi pa domov ptujske babice in dedija, na poznopopoldansko kosilo in druženje z Peklar Draškoviči in našimi tremi. 
Urban že vidi Boč
Za konec? Še bi se vrnili, z upanjem, da bo vreme bolj jasno in bo s Padske nižine še lepše videti vršace Alp, ki se nam tokrat niso razodeli v vsej svoji veličastni podobi.
Smo pa sredi najbolj turističnih krajev, ob klopcah za posedanje, ujeli tudi take priozore.